APDEJT.si

Evropska komisija je predlagala nov sedemletni proračun Evropske unije za obdobje 2028-2034 v višini dveh bilijonov evrov, kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s trenutnim proračunom. Predlog vključuje podvojitev sredstev za Ukrajino, s predlaganim skladom v višini 100 milijard evrov, ter petkratno povečanje naložb, povezanih z obrambo. Cilj je tudi povečanje fleksibilnosti proračuna. Medtem ko nekatere države članice, kot je Finska, pozivajo k zmernosti glede skupne višine proračuna, pa podpirajo dodelitev sredstev za obrambo, konkurenčnost in Ukrajino. Ukrajinski parlament je medtem v prvem branju podprl spremembe zakona o državnem proračunu za leto 2025, namenjene finančni podpori varnostnemu in obrambnemu sektorju.

Evropska komisarka za zunanje zadeve in varnost Kaja Kallas je izjavila, da bo finančna pomoč Evropske unije Ukrajini za nakup orožja evropska podpora, ne pa podpora ameriškega predsednika Donalda Trumpa. S tem se je odzvala na Trumpove izjave, ki namigujejo, da bi lahko Evropa prevzela večje breme financiranja oboroževanja Ukrajine, kar kaže na napetosti med EU in ZDA glede delitve stroškov pomoči Kijevu.

Češki premier Petr Fiala in nemški kancler Friedrich Merz sta se dogovorila za podporo gradnji Krušnohorskega predora, ki bo skrajšal potovanje z vlakom med Prago in Berlinom s štirih na dve uri. Projekt je ključen za železniške povezave med državama. Poleg prometne infrastrukture sta Fiala in Merz razpravljala tudi o obrambnem sodelovanju, energetiki, nadaljnji pomoči Ukrajini in odnosih med državama. Fiala je izrazil razumevanje za mejne kontrole v Nemčiji.

V ponedeljek, 21. julija, je potekalo 29. srečanje kontaktne skupine za obrambo Ukrajine v formatu Ramstein, ki je bilo organizirano na spletu. Srečanje je potekalo pod vodstvom Združenega kraljestva in Nemčije, udeležilo pa se ga je dvainpetdeset držav. Glavni namen srečanja je bil uskladitev in nadaljnja pomoč Ukrajini pri njenih obrambnih potrebah.

Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in nemškega poslovnega časopisa Wirtschaftswoche naj bi ruski droni leteli nad potmi, ki jih ZDA in njihovi zavezniki uporabljajo za prevoz vojaškega materiala po vzhodni Nemčiji, natančneje nad zvezno deželo Turingijo. To naj bi Rusiji omogočilo zbiranje informacij za morebitno sabotažo. Kremelj je obtožbe zanikal in jih označil za "novinarsko potegavščino". Nemška in ameriška vojska sta izrazili zaskrbljenost.

Analiza Zorana Metera opozarja na domnevno "kolektivno norost" evropskih elit, ki obljubljajo milijarde evrov pomoči Ukrajini, medtem ko Meter meni, da si s tem rešujejo predvsem same sebe. Izraža dvom o realizaciji obljubljene pomoči. Hkrati se objavlja, da je vse več delavcev po Evropi, vključno s Hrvaško, prisiljenih odpovedati letni dopust zaradi naraščajočih stroškov in stagnacije ali padca dohodkov, kar kaže na naraščajočo revščino in težave z osnovnimi življenjskimi stroški. Hrvaška je označena kot država z visoko stopnjo siromaštva.

Madžarski premier Viktor Orbán je kategorično zavrnil predlog proračuna Evropske unije, ki naj bi bil namenjen Ukrajini, in izjavil, da ga Madžarska ne bo nikoli podprla. Po njegovem mnenju bi takšen proračun "postavil Madžarsko glavo pod giljotino", saj bi evropski denar preusmeril v Ukrajino, namesto da bi služil interesom evropskih državljanov. Orbán poudarja, da Madžarska ne bo sprejela proračuna, ki škoduje njenim interesom, s čimer jasno izraža svoje nasprotovanje predlaganim finančnim načrtom EU.

Visoki pogovori o podpori Ukrajini so potekali teden dni po tem, ko je Donald Trump izjavil, da bo Evropa plačala za orožje. Združeno kraljestvo in Nemčija sta predsedovali srečanju, da bi razpravljali o načrtih predsednika Donalda Trumpa za zaveznice Nata, da Ukrajini zagotovijo orožje. Srečanje je vodil britanski obrambni minister John Healey.

Spletna portala dorzeczy.pl in wpolityce.pl poročata, da Poljaki močno podpirajo veto predsednika Karola Nawrockega na novelo zakona o pomoči ukrajinskim državljanom, ki bi omejil socialno pomoč tujcem. Sondaža je pokazala, da večina Poljakov podpira to odločitev.

Predsednik Andrzej Duda je v intervjuju za Otwarte Konserwy, Klub Jagielloński in Nowy Ład izrazil mnenje, da Ukrajina in zahodni zavezniki Kijeva premalo cenijo podporo, ki jo je Poljska zagotovila po ruskem napadu na Ukrajino. Anketa med Poljaki je pokazala, da delijo to prepričanje in menijo, da Poljska ni dovolj cenjena v tujini za svojo pomoč Ukrajini.

Litva se je pridružila prizadevanjem za krepitev ukrajinske zračne obrambe z napovedjo donacije do 30 milijonov evrov za nakup ameriških sistemov Patriot. Odločitev je potrdila litovska obrambna ministrica Dovilė Šakalienė.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovoru z litovskim predsednikom Gitanasom Nausedo sporočil, da je Litva ponudila Ukrajini pomoč pri dobavi plina med ogrevalno sezono. Zelenski je pohvalil Litvo za njeno stalno podporo od začetka vojne in se ji zahvalil za pripravljenost pomagati pri energetski oskrbi.

Prvi članek razkriva, da je bila trditev Obamove obveščevalne skupnosti o vpletenosti ruskega predsednika Vladimirja Putina v poskus vplivanja na volitve 2016 v korist Donalda Trumpa temeljila na "en sam drobcen, nejasen in nepreverljiv košček stavka iz ene od podstandardnih (obveščevalnih) poročil". Drugi članek poroča, da bo Nemčija odstopila svojo baterijo Patriot Ukrajini le, če ZDA zagotovijo nadomestilo v osmih mesecih, kar kaže na negotovost glede dobave obrambnih sistemov Kijevu.

Novi članki poročajo, da bi lahko Ukrajina izgubila finančno podporo IMF, če Evropska unija ne bo dosegla dogovora o posojilu v višini 140 milijard evrov, zavarovanem z zamrznjenim ruskim premoženjem. Belgija naj bi nasprotovala rešitvi, kar bi lahko povzročilo prekinitev pomoči.

Rusija je izvedla nočne zračne napade na Ukrajino, pri čemer so sirene za zračni alarm opozarjale tako v vzhodnem kot zahodnem delu države. Napadi so bili izvedeni tudi s hipersoničnimi raketami in vodenimi izstrelki, v Kijevu pa so bili zabeleženi smrtni primeri. Na zasedenih območjih Ukrajine Rusija poskuša izbrisati vse, kar je ukrajinsko, in prebivalce prisiliti k pridobitvi ruskega potnega lista, brez katerega ni mogoče dobiti dela ali lastninske pravice.

Vladimir Putin se naj bi izogibal srečanju z Volodimirjem Zelenskim zaradi strahu pred izgubo podobe »velike sile«. Zelenski je pozval države globalnega juga, kot je Južna Afrika, naj podprejo mirovna pogajanja. Rusija naj bi zavzela dodatne vasi. Zelenski je izjavil, da je pripravljen na srečanje s Putinom kadarkoli, vendar Moskva po njegovem mnenju ponovno zavlačuje.

Ob dnevu neodvisnosti Moldavije je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poslal sporočilo podpore, v katerem je poudaril pomen skupnega zagotavljanja trajne varnosti. Aleksander Lukašenko, beloruski predsednik in zaveznik Vladimirja Putina, je prav tako čestital Moldaviji, pri čemer je zaželel "jasno nebo" in "dobro počutje". Kljub temu, da je Lukašenko ponudil ozemlje Belorusije za invazijo na Ukrajino, je njegovo sporočilo presenetilo mnoge. Rusko veleposlaništvo v Kišinjevu je prav tako čestitalo Moldaviji ob dnevu neodvisnosti in zaželelo mir, blaginjo in dobrobit državljanom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med slovesnostjo ob podpisu odlokov v Beli hiši izjavil, da Združene države Amerike ne namenjajo več denarja Ukrajini. Njegova izjava nakazuje spremembo v ameriški politiki do Ukrajine.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami so se nadaljevali v ruševinah Pokrovska, pri čemer sta obe strani poročali o hudih bojih. Rusija je trdila, da napreduje proti severu mesta, medtem ko je ukrajinska vojska vztrajala, da njihove enote branijo položaje. Poleg tega je ukrajinsko tožilstvo začelo preiskavo metropolita Kirila Leonida Pokrovskega iz ruske pravoslavne cerkve zaradi suma vohunjenja za Moskvo.